Glavna stena
Božja Modrost je priča in angel varuh stvarstva
Nasproti dveh Očetovih "rok", Kristusa in Svetega Duha, je upodobljena Sofija, Božja Modrost, ki se je radovala pred Bogom, ko je ustvarjal svet. "Bila sem zasnovana od vekomaj, od začetka, preden je bila zemlja. Bila sem spočeta, ko še ni bilo pravodovja, ko še ni bilo zbiralnikov, polnih vodá. Preden so bile utrjene gore, pred hribi sem bila spočeta, ko še ni naredil zemlje in pokrajin, ne prvine prahu sveta. Ko je pripravljal nebo, sem bila tam, ko je zarisoval obzorje nad pravodovjem, ko je zgoraj krepil oblake in utrjeval zbiralnike pravodovja, ko je postavljal morju njegovo mejo, da vode ne prestopijo njegovega obrežja, ko je zarisoval temelje zemlje, sem kot njegov ljubljenček bila ob njem, se veselila dan za dnem, se ves čas igrala pred njim. Igrala sem se na njegovem zemeljskem krogu in moje veselje je bilo pri človeških otrocih" (Pr 8,23-31).
Božja Modrost je vizija, ki jo je imel Bog, ko je ustvarjal svet. Je njegova zamisel, njegova domišljija, njegov načrt. Zato nam ni težko razumeti, da je spomin varuh stvarstva. "Modrost je angel varuh sveta; kakor ptica, ki skrbno čuva svoje mladiče, s svojimi perutmi pokriva ustvarjena bitja, da bi jih postopoma dvignila do njihovega pristnega bitja," pravi Solovjov.
Božja Modrost je prisotna v vsem, kar je ustvarjeno. "Spoznal sem, kar je skrito in kar je vidno, poučila pa me je modrost, umetnica vsega. V njej je namreč duh, ki je umen, svet, enkraten, mnogoter, pretanjen, gibek, razločen, neomadeževan, jasen, neranljiv, dobrohoten, oster, samostojen, dobrotljiv, človekoljuben, stanoviten, neomajen, spokojen, vsemogočen, vseviden, ki pronica skozi vse duhove, umne, čiste in najbolj pretanjene. Modrost se giblje hitreje kakor katero koli gibanje, zaradi svoje čistosti prodira in pronica skozi vse. Ona je namreč dih Božje moči, izžarevanje veličastva Vladarja vsega, zato se vanjo ne more prikrasti nič nečistega. Ona je odsev večne Luči, čisto ogledalo Božjega delovanja, podoba njegove dobrote. Čeprav je sama, zmore vse, ostaja v sebi, a obnavlja vse reči. In ko od roda do roda prehaja v svete duše, jih oblikuje v Božje prijatelje in preroke" (Mdr 7,21-27).
"Po vsem stvarstvu je posejana prisotnost Božjega spomina, ki v prvi vrsti varuje svet v njegovem načrtu, obenem pa ga vodi proti vse bolj izrecnemu razodetju te notranje stvarnosti sveta. Nebeško bistvo, skrito pod videzom nižjega sveta je bil sijoči duh prerojenega človeštva, Angel varuh zemlje, prihodnje in dokončno razodetje Boga," še pravi Solovjov.
Božja Modrost je torej počelo žive misli, ne abstraktne. Pripada Bogu in je počelo poosebljenja. Modrostna misel razmišlja glede na odnos med stvarstvom in Stvarnikom. Modrost se torej zgošča, zbira v Kristusu, v Božji Materi, v Cerkvi.
Miselnost, osnovana na abstraktnih principih, je ustvarila znanost in znanje, ki ne upoštevata resničnega življenja. Zato je še posebno pomembno pokazati, da se zamisli pogrezajo v Božje zamisli in da so zato žive. Isto velja tudi za naše podobe. Gre torej za modrostni način razmišljanja, kajti Modrost združuje spoznanje in življenje. Spoznanje, ki je prevedeno v življenjski slog, omogoča večno življenje.
|
Krajevno 
