- CENTER ALETTI - DUHOVNA FORMACIJA - DUHOVNA UMETNOST - ZALOŽBA LIPA - USTANOVA CENTER ALETTI
      Atelje - Mozaiki: Krajevno Časovno Tematsko

 

Avstrija
Češka republika
Francija
Hrvaška
Italija
Madžarska
 Portugalska
Romunija
Srbija
Slovaška
Slovenija
Španija

Amerika
Srednji Vzhod


 

 

Bazilika Rožnega venca v Lurdu
1, avenue Monseigneur Théas – 65108 Lurdes Cedex, Francija


Nad stranskimi vrati sta upodobljena dva stara simbola. Na levi strani je sonce. Rdeč krog na beli podlagi je ena prvih upodobitev, ki jih je napravil človek, ko je hotel naslikati luč. Resnično sonce je Kristus, "Sonce pravičnosti". Ko vstopimo v cerkev, vstopimo v luč in postanemo "otroci luči". Latinski napis opozarja, da je bila ta mozaična poslikana narejena v spomin na Janeza Pavla II, ki je v Lurdu prvič molil skrivnosti svetlega dela rožnega venca: "Mysteria lucis in memoria Iohanni Pauli II".
Na desnih vratih pa je dateljnova palma, simbol izobilja življenja. Dateljne namreč lahko jemo skozi vse leto; imeti dateljne torej pomeni poroštvo življenja za večnost. Kdor je v luči, ima življenje, kajti življenje je luč ljudi (prim. Jn 1,4).
V središčnem loku sta še dva napisa v latinščini. Gre za Marijine besede: "Kar koli vam reče, storite" in Jezusove besede "To delajte v moj spomin".

foto

Pročelje
Bazilika Rožnega venca

Lurd - Francija

December 2007


Jezusov krst
Kristus se spušča v najgloblje nižine in nosi vso človeško stvarnost. V ikonografskem izročilu je pri krstu Jezus samo opasan, kakor na križu, s čimer je poudarjena velikonočna razsežnost krsta. Jezus vstopi v vodo in – kot pravi sv. Ciril Jeruzalemski – s tem posveti vse vode ter jim podeli božjo barvo, tako da lahko mi po vodi prejmemo krst in smo rojeni kot Božji posinovljenci. S Kristusovim krstom v reki Jordan voda postane to, kar je v Stvarnikovi resnici: krstna kopel. V vsakem zakramentu je stvarstvo rešeno suženjstva in postane prostor Božjega razodetja ter nam posreduje odrešenje. V zakramentu snov postane prosojna, prepušča luč. Voda, kruh, olje, vino v zakramentu razodenejo svoj resnični smisel in nam pomagajo preseči naše ozko razumevanje, ki se omejuje na vsakdanjo uporabo teh snovi. Prav ta zakramentalni pogled je torej za nas temelj pravilnega in zdravega odnosa do stvarstva. Janez Krstnik je upodobljen kot asket, katerega poslanstvo je pokazati na Jagnje, ki odvzema greh sveta, na odrešenika vseh ljudi. Poznati Boga ni nekaj abstraktnega, teoretičnega. V Janezovem evangeliju vidimo, da je prizorišče, ki ga je pripravil Janez Krstnik, prednosten prostor za razodetje Odrešenika. Krstnik poudarja greh človeštva in prebuja kesanje. Človek prepozna svojo resnico, prizna to, kar je, zato je prošnja za odrešenje popolnoma naravna prošnja; gre za ontološko, bivanjsko stvarnost. Kristus se spusti v vodo in vzame nase človeško stvarnost, vzame nase smrt kot plačilo za greh. Zdi se mrtev, potopljen v vodo, v resnici pa daje vodi življenjsko moč, sposobnost, da rojeva otroke luči. On, ki je Luč, daje luč, Janez Krstnik pa je pričevalec Luči.

foto

Jezusov krst
Bazilika Rožnega venca

Lurd - Francija

December 2007


Svatba v galilejski Kani
Ta evangeljski prizor ima za današnji čas posebno važno sporočilo. V Janezovem evangeliju je rečeno, da je bila svatba v Kani tretji dan. V skladu s starim načinom štetja časa (danes, jutri, tretji dan), se ta prizor odvija dva dni po štirih prej opisanih dneh (prim. Jn 1,19.29.35.43). To pomeni, da tretji dan, ko se odvija svatba v galilejski Kani, v štetju dni od začetka Janezovega evangelija, dejansko ustreza šestemu dnevu. Štiri plus dva. "Tretji dan po četrtem dnevu, torej šesti dan od začetka, se odvija svatba v galilejski Kani", pravi Origen v svojem komentarju. Ta umestitev svatbe v šesti dan se navezuje na Jezusovo smrt (prim. Jn 19,31). Šesti dan je tudi dan stvarjenja človeka. Gre torej za dan, ko se na križu poraja novi človek. V kolikor pa evangelij pravi, da se svatba odvija tretji dan, je poudarjena tudi vez z vstajenjem. Velikonočna skrivnost, smrt in vstajenje, je torej temeljni okvir za razumevanje svatbe v galilejski Kani. Zaradi tega je Kristus upodobljen s prebodeno stranjo; s tem je poudarjena njegova velikonočna in svatbena razsežnost. Njegova odprta stran, iz katere sta na križu pritekli kri in voda, nam kliče v spomin teološko resnico o Cerkvi kot nevesti.

foto

Svatba v Kani
Bazilika Rožnega venca

Lurd - Francija

December 2007


V Svetem pismu sta ženin in nevesta simbol za odnos med Bogom in človeštvom. Marijine besede: "Vina nimajo" v luči Knjige Modrosti in Pridigarja pomenijo "Nimajo več ljubezni". Te besede lahko torej izražajo tudi grenki konec religije brez ljubezni, religije, ki se je skrčila na formalizme, legalizme, moralizme itd. Cerkveni očetje so kamnite vrče razumeli kot jalovost verstva, v katerem postava ni več varuh religioznega odnosa, temveč je postala počelo legalizma. Verstvo, v katerem se je ljubezen izčrpala, postane jalovi jarem, ki zbuja alergijo na vse, kar je verskega. To je danes posebej aktualno. Ženin in nevesta sta pogosto upodobljena kot žalostna, ker nimata več ljubezni. V naši kulturi je žalost posebno dramatično vprašanje. Odnos med Bogom in človekom je sam po sebi vir ljubezni in radosti. Kristus, novi ženin, ločuje človeštvo od teme, od tesnobe in ga združuje z Bogom v odnosu ljubezni. Krščanska vera je odnos ljubezni, ki se mu svobodno in v zvestobi zavežemo, odnos ljubezni, ki je niti smrt ne more pogasiti. V tej luči torej drugače prisluhnemo Marijinim besedam: "Kar koli vam reče, storite". Božja Beseda, ki je v Kristusovi osebi v polnosti uresničena kot Očetova ljubezen do človeškega rodu, postane obzorje nove zaveze. Tudi Marijina prikazovanja lahko razumemo v tem duhu.

foto

Kristus s prebodeno stranjo
Bazilika Rožnega venca

Lurd - Francija

December 2007


Oznanjenje Božjega kraljestva in klic k spreobrnjenju
Ko je Janez Pavel II. prvič molil svetli del rožnega venca, je pri skrivnosti oznanjenja Božjega kraljestva navedel odlomek o prikazovanju vstalega Kristusa (prim. Jn 20,19-23). Tukaj je skrivnost oznanjenja Božjega kraljestva prikazana v dveh delih. Na eni strani je upodobljen vstali Kristus, ki vstopa pri zaprtih vratih, kaže rane na rokah in prebodeno stran ter dihne v učence in jim podeli Svetega Duha ter oblast odpuščanja grehov. Božje kraljestvo prihaja kot radikalna novost: odpuščanje grehov. Samo Bog lahko odpušča grehe. Osmi dan (dan vstajenja) kaže na novost miselnosti, na logiko in ustvarjalnost, ki je popolnoma drugačna od ustvarjalnosti sedmega dne. Osmi dan je dan, ki ne zatone, torej brez časa oziroma je merilo vseh ostalih dni. Čas torej merimo glede na osmi dan. V osmem dnevu se vse ujema, vse je sočasno in vse je v občestvu. Vzročnost in posledična logika sedmega dne sta minili in vse je navzoče skupaj. Zaradi tega mozaik prikazuje Kristusa, ki je vstopil skozi zaprta vrata, pred njim pa so apostoli, ki niso zaprti, ampak zraščeni v pšenični klas, ki nas spomni na staro evharistično molitev: "Kakor je bil ta razlomljeni kruh prej raztresen po gorah in je postal eno, tako naj se tvoja Cerkev s koncev sveta zbere v Božje kraljestvo" (Didache IX, 4).

foto

Oznanjenje Božjega kraljestva in klic k spreobrnjenju
Bazilika Rožnega venca

Lurd - Francija

December 2007


Drugi del mozaika pa prikazuje ozdravljenje hromega, ki ga spustijo skozi streho. Odrešenje prihaja iz odpuščanja grehov in zadeva naš odnos z Bogom. Kristus ozdravi hromega tako, da mu odpusti grehe, kajti tisti, ki so mu odpuščeni grehi, je ozdravljen, je odrešen, ker ni več sam, ni več zapisan smrti, ampak je ponovno v občestvu z Bogom, ki je Življenje. Pri tem prizoru so navzoči tudi drugi ljudje, ki obsojajo Kristusa, ker si je upal odpustiti grehe – to namreč sme samo Bog –, zato Kristus tudi telesno ozdravi hromega, kar je lažje, vendar manj pomembno. Kaj nam to pove? Lahko smo z Bogom, lahko smo v osmem dnevu, čeprav smo še vedno telesno bolni, kajti rešeni smo za življenje, ki ne zatone. Drži pa tudi obratno: lahko smo dobrega zdravja, pa ne živimo odrešeno. Zaradi tega prav tedaj, ko se zruši zdravje, odkrijemo tragičnost naše neodrešenosti, medtem ko tisti, ki živi odrešeno, ne zaznava več tragičnega značaja bolezni in telesne smrti. Kristus na koncu ozdravi hromega in s tem pokaže, da je odpuščanje tako resnično, kakor je resnično, da je vstal in shodil.

foto

Ozdravljenje hromega
Bazilika Rožnega venca

Lurd - Francija

December 2007


Jezusova spremenitev
Kristus je resnično sonce, zato je okrog njega vse v temi. Kot pravijo cerkveni očetje, so se oči učencev odprle, tako da so videli luč, ki ne zaide, na obličju istega Jezusa, ki ga bodo kasneje videli zaničevanega, ranjenega in umrlega. Navzočnost Mojzesa in Elije – tj. postave in prerokov – izpričuje, da je Kristusova velika noč razodela smisel njunega poslanstva, kakor tudi smisel vse postave, vseh prerokb, vseh časov. Luč Kristusove velikonočne skrivnosti potrjuje vsako prerokbo in vso postavo, ker je velikonočna skrivnost poroštvo za pot, po kateri se uresničuje ljubezen za vsakega človeka in za vse ljudi. Ljubezen živi na velikonočni način, na način velikonočnega tridnevja. Samo Kristusova ljubezen je zmožna vzeti nase smrt, zlo, trpljenje, poraz; samo ljubezen lahko vzame nase in spremeni vse to v luč. To je edina pot spremenitve vsega stvarstva in zgodovine.
Elija je upodobljen z zvitkom, Mojzes pa s kamnitima ploščama. Ta dva lika sta večja od treh apostolov spodaj, s čimer je nakazano, da brez stare zaveze ni nove oz. da stara zaveza vsebuje predpodobe luči, ki se razodeva v novi zavezi.

foto

Jezusova spremenitev
Bazilika Rožnega venca

Lurd - Francija

December 2007


Postavitev evharistije
Ta prehod od teme k luči obhajamo pri evharistiji. S krstom smo kristjani resnično vcepljeni v Kristusa, izkoreninjeni iz teme in presajeni v luč. Z evharistijo imamo dejansko delež pri isti Kristusovi krvi. S krstom nam Bog daje življenje, tako da nas dela za Kristusovo telo, pri evharistiji pa se ta resnica stalno izpolnjuje in mi se hranimo pri izviru naše identitete.

foto

Postavitev evharistije
Bazilika Rožnega venca

Lurd - Francija

December 2007


Kristus se daje vsakomur, ki je udeležen pri evharistiji. S tem nas vključuje v velikonočno skrivnost, v kateri se je izročil v človeške roke, da bi mogli mi odkriti dobroto Gospoda, ki se nam zaupa in nas ima za vredne svoje izročitve. Prizor je zastavljen tako, da trije apostoli (Peter, Jakob in Janez) prejemajo kruh, medtem ko ostali pijejo iz keliha, ki ga Kristus daje kot kupo odrešenja. Njihove roke so pokrite s plaščem; na ta način so nekoč izražali popolno, religiozno spoštovanje. Danes se zdi še posebej pomembno ponovno odkriti te drže in obnoviti zavest svetega, zavest skrivnosti, da bi presegli neko splošno ozračje plitkosti in banalnosti. Apostoli so razumeli, da se je pri zadnji večerji zgodilo nekaj enkratnega. S pokritimi rokami – kajti roka Adama in Eve je nekoč segla po prepovedanem sadu – izražajo svojo pravilno držo pred skrivnostjo.

foto

Apostoli s pokritimi rokami
Bazilika Rožnega venca

Lurd - Francija

December 2007


V tej skupini je Juda edini, ki nima pokritih rok, saj drži vrečo kovancev. Zdi se, kot bi ga ta drža posedovalnosti ohromela. Samo on se je iztrgal iz občestva, zato se njegovo obličje skorajda skriva za neurejenimi lasmi. Iztrgati se iz občestva pomeni osamiti se, osamitev pa je smrt. Življenje je zajamčeno samo v občestvu. Posedovati, imeti pa nas vodi v osamitev in bežanje.

foto

Juda Iškarijot
Bazilika Rožnega venca

Lurd - Francija

December 2007


Svete besede, ki očiščujejo srce
"Iz otroštva imam jasne spomine na večerno molitev rožnega venca. Po vsaki Zdravi Mariji smo dodali skrivnost, tako da so se odrešenjske skrivnosti zapisale globoko v spomin srca vsakogar izmed nas. Spominjam se tudi, kako mi je oče dejal, naj me ne skrbi, četudi med molitvijo ne bom zbran, kajti pomembno je, čigave so besede, ki jih izgovarjam, in komu so namenjene. Kajti svete besede same očiščujejo srce, misli in čustva. Potem ko sem se dolga leta posvečal Jezusovi molitvi in potem študiju molitve krščanskega Vzhoda, čutim danes posebno privlačnost do rožnega venca in se zavedam, da se je vse tisto, kar sem prejel v domači družini, nekako usklajeno razvijalo ter ostaja zame globoka oporna točka. Ponavljanje duhovnih besed nas osvobaja nemira, osredotoča pozornost na srce, očiščuje in spleta vse močnejše občestvo z Gospodom in njegovo sveto Materjo." (p. M.I. Rupnik za revijo Lourdes Magazine)

foto


Bazilika Rožnega venca

Lurd - Francija

December 2007

 
foto


Bazilika Rožnega venca

Lurd - Francija

December 2007

   
PAPEŠKI VZHODNI INŠTITUT - ŠTUDIJSKO RAZISKOVALNI CENTER EZIO ALETTI
Via Paolina, 25 - 00184 Rim, Italija - Tel.: +39-06-4824588 - Faks: +39-06-485876 KONTAKT
copyright © 2016